Prvo izobraževalno ozaveščanje v naših krajih sega v leto 1822

Župniki v Novi Oselici so bili tisti, ki so pričeli s poučevanjem mladine, sprva enkrat, kasneje dvakrat oziroma trikrat na teden. Pisalo se je leto 1822, ko je župnik Matija Čibej začel en dan na teden učiti otroke kar v župnišču, ki je bilo sezidano tistega leta.

Župnik Matija Lavrič je avgusta 1882 oznanil s prižnice, naj pridejo kmetje in hišarji 20. avgusta v šolsko sobo v župnišču na posvetovanje radi mežnije. Prišlo jih je petnajst. Sklenili so, da se kupi staro, leseno bajto od Blaža Pagona. Podrli so jo ter 4. julija 1883 vložili vogelni kamen pri popravi oziroma napravi nove mežnije, katera naj bi služila tudi za šolo. Res je ta mežnija služila za šolo vse do leta 1925.

Ker si je po prvi svetovni vojni mnogo slovenskega ozemlja prilastila kraljevina Italija – meja je potekala tik ob Novi Oselici, so želeli šolo s periferije preseliti bolj v središče šolskega okoliša, torej na Sovodenj.

1925/26: POUK V HIŠI NEŽE FRELIH – Oktobra leta 1925 je bila urejena šolska soba v hiši posestnice Neže Frelih, kamor so prepeljali šolsko opravo iz Nove Oselice. 26. oktobra 1925 je bila najprej sveta maša, potem pa vpisovanje učencev. Drugi dan so že pričeli s poukom.

1926/27: POVODENJ – Na Sovodnju, v ostali Poljanski dolini in drugih krajih Slovenije je bila 27. septembra velika povodenj: trgali so se jezovi ob mlinih in žagah, voda je odnesla vse mostove,  na Sovodnju je vdrla tudi v hiše. Nekaj dni učenci niso mogli v šolo.

1927/28: POVODENJ, POGODBA ZA ŠOLSKO ZEMLJIŠČE – Že kmalu na začetku šolskega leta (12. septembra) en dan ni bilo pouka, ker je bila spet velika povodenj. 14. novembra 1927 je pouk odpadel zaradi visokega snega. Med počitnicami je krajevni šolski odbor sklenil pogodbo s Francem Erženom zaradi prostora za šolo. Odbral se je dvojen prostor. Uporabil se bo oni, ki ga bo šolska komisija odobrila.

1929/30: POUK TUDI V HIŠI BARBARE TELBAN – Pokojnega predsednika krajevnega šolskega odbora, Franca Telbana, je nadomestil Lovro Telban. 15. julija 1930 je KŠO zaprosil bansko upravo v Ljubljani še za eno učno moč, ker ena učiteljica nikakor ni mogla poučevati sto otrok. Prostor za drugo šolsko sobo je odstopila Barbara Telban s Sovodnja, s katero so sklenili pogodbo za 100 din mesečne najemnine.

1930/31: DVO-RAZREDNA ŠOLA – Od 1. septembra 1930 je šola dvo-razredna. Komisija kraljeve banske uprave je dovolila KŠO gradnjo poslopja za tri-razredno narodno šolo po odobrenih načrtih. Zaradi neugodne lege stavbišča odkupijo še del zemljišča v dolžini 50 metrov in širini 5 metrov.  

1931/32: HUDA ZIMA, SLABA NOSILNOST TERENA – KŠO je vsem otrokom preskrbel šolske potrebščine. 10. februarja je močno snežilo, pouka ni bilo. Bila je huda zima. Radi nezanesljivosti stavbišča je KŠO na ukaz kraljeve banske uprave pozval univerzitetnega profesorja d. Hinterlechnerja, ki je ugotovil, da je nosilnost terena dobra samo za leseno stavbo. V delo so dali načrt lesene stavbe za tri-razredno šolo. Dr. Hinterlechnerju so morali plačati redne stroške in še honorar 1000 din za vsak, v to svrho zamujeni dan.

1932/33: NAČRTI ZA ŠTIRI-RAZREDNO ŠOLO – Dobili so ukaz, da se v tem šolskem letu vpelje nerazdeljen šolski pouk. Tudi pritožbe staršev niso nič zalegle. 1. razred je štel 48 učencev, 2. pa 76. Na zaprosilo po razdelitvi drugega razreda so dobili odgovor, da zaradi pomanjkanja učiteljstva ni mogoče otvoriti vzporednice k drugemu razredu. KŠO izdaja knjige za čitanje, pregleduje robce in skrbi za snago učencev in razreda. Vprašanje gradnje je še nerešeno. Kraljeva banska uprava v Ljubljani pripravlja načrte za štiri-razredno šolo.

1933/34: SNEŽNI ZAMETI, POGOZDOVANJE – Šolski upravitelj Ivan Tušar je prevzel pouk vseh razredov višje narodne šole, učitelj Ivan Lampič prvi in drugi razred, učitelj Ivan Štefe pa tretji in četrti razred osnovne šole. 20. decembra so se naredili visoki snežni zameti, zato je v šolo prišlo malo otrok. Meseca marca so prvič izvedli pogozdovanje. Na posestvu Barbare Telban so zasadili 2000 smrekovih sadik.

1934/35: SNEŽNI ZAMETI, NAČRTI ZA ZIDANO ŠOLO – Zaradi velikih snežnih zametov je bilo 8. in 9. februarja pouka prosto. Malo otrok je prišlo v šolo tudi 4. in 5. aprila, ker je zapadlo veliko snega. Aprila 1935. leta so učenci na zemljišču Antona Bevka v Podjelovem Brdu posadili 2000 smrekovih sadik. Delajo nove načrte za zidano šolsko poslopje.

1935/36: POGOZDOVANJE – Tretje pogozdovanje je potekalo na zemljišču Jakoba Pagona v Novi Oselici. 3000 sadik je sadilo 94 učencev osnovne in višje narodne šole.

1936/37: SELITEV RAZREDA, LICITACIJA DEL ZA NOVO ŠOLO – Sokolsko društvo je zvišalo KŠO najemnino za dvorano v sokolskem domu od 1400 na 2200 din, zato je kraljeva banska uprava odredila, da se razred višje narodne šole premesti v dvorano prosvetnega društva v Novo Oselico, kjer se pouk vrši vsaki dan, dočim imata razreda osnovne šole pouk le vsaki drugi dan radi pomanjkanja učnih prostorov. Ves junij in julij 1937 so izvajali predpriprave za gradnjo novega šolskega poslopja. Prva licitacija za vsa dela je bila 22. julija. Istega dne je potekal tudi komisijski pregled sveta za nameravano gradnjo šolskega poslopja. Prostor je komisija odobrila in določila, da se šolska zgradba zaradi dvomljivega terena glede trdnosti postavi vzdolž občinske poti, kjer je teren zadovoljiv.

1937/38: GRADNJA – Konec avgusta 1937 so začeli zidati šolsko poslopje. 18. decembra je bilo zgotovljeno v surovem stanju in pokrito.

Konec aprila 1938 je KŠO nadaljeval z deli v novi šolski stavbi. 1. maja so začeli opravljati mizarska dela.

1938/39: LJUDSKA ŠOLA NA SOVODNJU – Učilnice so bile do septembra dokončane, tudi prostori pred njimi, stranišča, stopnišča, pisarna šolskega upravitelja in soba za učila. 30. novembra 1938 so izdali odločbo o uporabnem dovoljenju šolskega poslopja pod pogojem, da se popravijo nekateri nedostatki. Pouk se je delil: 2. razred dopoldne, 1. razred popoldne. Fantje so postavili lepe, velike mlaje, dekleta so pletla vence. Šola je bila lepo okrašena z venci in zastavami, ko je bila 4. junija 1939 slovesno blagoslovljena in odprta. Blagoslovitev je izvršil g. kanonik in starološki dekan Matija Mrak.

1939/40: VELIKO OTROK, MALO UČITELJEV – Radi okrnjenosti števila učiteljev in velikega števila otrok je pouk zelo trpel.

1940/41: UNIČEVANJE KNJIG – Na ukaz nemških oblasti je bil prepovedan pouk v slovenščini, za mladino in tudi za odrasle. Vse knjige in brošure iz šolske prosvetne in sokolske knjižnice v slovenskem jeziku je bilo treba oddati na občino na Trebijo, kjer so jih uničili, deloma pa so prešle v privatno last. Po okupaciji so otroke še naprej učili v slovenskem jeziku, dokler ni prišel odlok o prepovedi poučevanja.

1941/42/43: Pomladi 1942 se je pričel pouk za mladino v nemškem jeziku.

1943/44: POMOŽNA ŠOLA – Aprila 1944 se je pričela pomožna šola za Koprivnik in Hobovše pri Antonu Peternelju, Koprivnik 2. Pouk je obiskovalo 12 do 15 učencev.

1944/45: POUK V FINANCARSKI BARAKI, V STARI OSELICI, HOBOVŠAH – 4. oktobra se je zopet pričel pouk na Sovodnju. Za to sta bili uporabljeni dve sobi v financarski baraki.. Ljudje so bili zelo zadovoljni, da se je zopet pričela slovenska šola in so z veseljem pošiljali otroke k pouku. Šola nima nikakih učnih pripomočkov, imajo pa šolske klopi in tablo. Manjka knjig, zvezkov, računalo in stavnica. Pouk poteka v dveh izmenah, dopoldne in popoldne. V začetku oktobra se je v Stari Oselici pričel pouk v prostorih šole, nato v Hobovšah pri Jeriču. Trajal je do 17. februarja 1945. Pouk je srednje obiskan, ker je mnogo otrok brez obutve (op. p.: zapisano 1. decembra). Po trije učenci sede v eni klopi(op. p.: zapisano 15. decembra). Zameti – malo otrok v šoli. Učiteljica v B oddelku je sklenila, da bo en dan v tednu – četrtek – prost, ker je nujno potrebno, da oskrbuje tudi svoje gospodinjstvo. V tem šolskem letu so ocenili 36 učencev od 66. Nekateri zaradi slabega šolskega obiska niso bili ocenjeni.

1945/46: POPRAVLJANJE ŠOLSKE STAVBE – Okoli šole je počiščeno, streha je popravljena, zasilno stranišče začasno stoji na dvorišču. Vodo je bilo potrebno nositi iz potoka. Pouk poteka le v eni učilnici, dopoldan in popoldan, za različne razrede v različnih dneh tedna. Začasno poučuje samo ena učiteljica. Sredi februarja je bila prirejena za pouk še ena učilnica v šolskem poslopju. Ker so srenjani na množičnem sestanku v marcu izrazili željo, da bi imela 3. in 4. razred dnevno pouk, so oba razreda združili in otroci so vsak dan hodili v šolo. Da bi bilo šolo mogoče dalje obnavljati, zlasti pa urediti učiteljska stanovanja, je vsak gospodar daroval eno smreko v ta namen. Popravili so streho na šoli. V enem razredu so v okna namestili 20 m² stekla. Mladinke so z udarniškim delom izvršile velikonočno čiščenje šole. Pionirjev je tedaj štela šola 118. Stavili so si nalogo izboljšati vedenje tako v šoli kot na cesti. To so tudi dosegli. S 1. aprilom je bilo oproščenih 29 učencev, ker so bili stari 14 let in jim ni bilo več potrebno hoditi v šolo.

1946/47: OSTRA ZIMA, MRAZ V ŠOLI – Šolski dnevi so se začeli sredi septembra. Novembra je šola prvič prejela denarno zalogo od države: 3.000 din, čez pol leta še 4.400 din. Prva je bila uporabljena za šolske knjige in zvezke, druga za čiščenje šole, za opremo, za učiteljsko knjižnico. Zima je zelo ostra. Obnova šole težko napreduje. Par oken je še vedno zabitih z deskami, na vseh ostalih so enojna stekla. Trdo zimo so prebili v velikem mrazu. Tretje učilnice še ne morejo uporabljati, ker nima opreme.

1947/48: POGOZDOVANJE OBMEJNEGA PASU – Ukinili so en oddelek zaradi malega števila novincev. Ostali so trije. 17. aprila 1948 je vsa šolska mladina sodelovala pri pogozdovanju obmejnega pasu, zato je pouk odpadel.

1948/49: Učiteljici poučujeta dopoldne in popoldne.

1949/50: NOVOLETNA JELKA – 1. januarja 1950 je učiteljstvo skupno z AFŽ in LMS v novo otvorjenem zadružnem domu organiziralo prireditev  Novoletna jelka. Materialno pomoč so nudile še vse ostale organizacije v kraju. Obdarovani so bili vsi otroci od 2. do 14. leta. Ob zaključku šolskega leta je KLO najboljše učence obdaril s knjigami.

1950/51: ŠOLSKI VRT, PEVSKI ZBOR, ELEKTRIČNA IN VODOVODNA  NAPELJAVA – Pouk se je odslej pričenjal okrog 1. septembra. Ob začetku pomladanskega dela je bil iztrebljen in preoran en del šolskega zemljišča v izmeri treh arov, ki je bil urejen v šolski vrt. Pionirji so skupaj s člani KLO uredili drevesnico in posadili 16 sadik sadnega drevja. Imeli so šolski pevski zbor. 15. julija se je začela obnova šolskega poslopja. Po vsej stavbi so napeljali električno inštalacijo, prenovili so vodovodne in odtočne cevi. Prepleskali so šolske prostore. V kleti so vzidali pralni kotel in korito, da je imela šola svojo pralnico.

1951/52: VISOK SNEG, ZAMETI, LUČ V ŠOLI – Novembra 1951 se je pričelo z delom na električnem daljnovodu. Prebivalci so kopali jame za drogove in jih postavljali. Decembra je zagorela električna luč na Sovodnju in tudi v šoli. Visok sneg in veliki snežni zameti so onemogočili učencem prihajanje v šolo. Zato je 1. in 2. februarja pouk odpadel. Na šolskem vrtu so sadili in cepili sadna drevesa, na “Kovšci” so pogozdili 2000 javorovih sadik.

1952/53: TAMBURAŠI – Bili so trije oddelki: 1. in 3. razred, 2. in 4. razred ter 5., 6. in 7. razred. Po donaciji finančnih sredstev s strani KZ so kupili tamburaške inštrumente in več knjig. Šola je ometana in prebeljena. Postavili so podporne zidove na šolskem vrtu in dvorišču ter zabetonirali ograjo pred poslopjem in dvoriščem.

1953/54: LES ZA OBNOVO ŠOLE – Začetek šolskega leta se je zamaknil na 10. september, ker se je na Otlici 5. in 6. septembra vršila velika proslava priključitve Slovenskega Primorja. Vaščani so prostovoljno urejali šolsko dvorišče. Starši šolskih otrok so zbirali les za obnovo šole.

1954/55: PREDMETNI POUK – Pouk je potekal dopoldan in popoldan, sprva z dvema učiteljema za 89 učencev. Učenci so si 8. septembra ogledali razstavo plemenske živine, ki je bila na sedežu občine. Ko so začeli poučevati trije učitelji, so v višjih razredih (5., 6. in 7., 8.) uvedli predmetni pouk. Šola je dobila nov radijski sprejemnik. Nadaljevala so se obnovitvena dela v šoli.  

1955/56: MRAZ – Med 15. in 26. februarjem so temperature padle do minus 28 ºC. Pouk je bil prekinjen zaradi mraza in snega. Od 28. aprila dalje je v šolskem poslopju vsako soboto in nedeljo začela delati zobna ambulanta.

1956/57: PREKINJEN POUK – Poučevali so trije učitelji. Od 18. do 27. septembra je bil pouk prekinjen po odločbi Higienskega zavoda Kranj. Opraviti so morali beljenje in čiščenje šolskih prostorov.

1957/58: SMUČARSKI SKOKI – Osem razredov so učili trije učitelji. Otroci so na športnem dnevu tekmovali v smučarskih skokih.

1958/59: ŠOLSKA ZADRUGA – V razredih so namestili zvočnike in ojačevalec. Na šoli je bil ustanovljena šolska zadruga. Za začetek je uredila nasad črnega ribeza in skrbela za šolski sadovnjak. Šolska kuhinja je dajala malico skozi celo leto, delila je tudi mleko v prahu.

1959/60: ČETRTA UČILNICA – Začasno je pouk potekal v treh izmenah, večino leta so prisotni štirje učitelji za 7 oddelkov. Šolski odbor je organiziral nabiralno akcijo lesa za adaptacijo in ureditev četrte učilnice v kletnih prostorih. Zbrali so 40 m³ lesa. Na šolskem vrtu so posadili krompir, črni ribez in maline.

1960/61: Ni zapisov v Kroniki.

1961/62: NEPOPOLNA OSNOVNA ŠOLA – V začetku so poučevali trije učitelji, od oktobra dalje pa šest. Pouk je potekal v dveh izmenah za 8 oddelkov s 118 učenci. 31. marca je bila šola proglašena kot nepopolna osnovna šola z razrednim in predmetnim poukom. Za kraj in okoliš je bila to velika pridobitev..

1962/63: DOLGA, MRZLA ZIMA, VISOK SNEG – Šola Sovodenj je bila vsa povojna leta nepopolna osnovna šola, ki je imela vse razrede, a od 2 do 7 oddelkov. Vedno težje je bilo zadostiti zahtevam predmetnika in učnega načrta, ker zaradi organizacijske strukture šole ni bilo mogoče nameščati predmetnih učiteljev za pouk v višjih razredih. Svet za šolstvo Škofja Loka je sklenil, da na Sovodnju ukine višje razrede osnovne šole ter učence prešola na OŠ Gorenja vas. Vaščani in starši se s tem niso strinjali. Sneg je zapadel 11. novembra in ležal vse do konca marca, padal je še večkrat vmes. Ponekod ga je bilo nad 1,5 m. Mesec januar je bil zelo mrzel, 27. prosinca so namerili minus 27º C.

1963/64: KONEC SAMOSTOJNE ŠOLE SOVODENJ – Na prvi šolski dan je prispel iz Škofje Loke odlok, s katerim so ukinili višje razrede OŠ Sovodenj. Šola je prenehala poslovati kot samostojen zavod, priključili so jo k OŠ Gorenja vas kot njeno zunanjo enoto. Na šoli so ostali samo trije učitelji. Pouk je potekal dopoldan in popoldan. Četrtki (in nedelje) so bili prosti.

1964/65: KOMBINACIJA PRI VZGOJNIH PREDMETIH – Dve učiteljici sta poučevali 52 otrok. Pouk je potekal med 8. in 14. uro. Vzgojni predmeti so bili kombinirani.

1965/66: ŠTEVILNI PRVOŠOLCI – Skupaj je bilo 55 otrok, samo v prvem razredu 19.

1966/67: Učili sta dve učiteljici. Pouk je trikrat med letom nadzorovala nova pedagoška svetovalka Mara Jelovšek.

1967/68: UVEDENA MALA ŠOLA – Dve učiteljici sta učili 50 otrok. 15. marca 1968 se je pričela mala šola za otroke, ki so potem jeseni prišli v prvi razred. Obiskovalo jo je 21 otrok. Potekala je dvakrat tedensko po dve uri in pol. Otroci in starši so bili zelo zadovoljni. Otroci so prihajali redno. Učenci so sodelovali na otvoritvi ceste Sovodenj – Mrzli Vrh. V šolo se je preselila splošna zdravstvena ambulanta.

1968/69: OBILO SNEGA – Na šoli je bilo 61 učencev: 21 + 12 + 14 + 14. Malo šolo je obiskovalo 17 otrok. Zaradi obilice snega je bila šola 4 dni zaprta. Pouk so nadomestili ob četrtkih.

1969/70: UČENCI SODELUJEJO NA PROSLAVAH – Mala šola je delovala od marca do junija, dvakrat na teden po 3 ure. Ob dnevu mrtvih so učenci uredili in okrasili grobove in spomenike padlih ter pripravili krajše komemoracije. Ob dnevu republike je potekal svečan sprejem cicibanov v pionirje. Pri otvoritvi nove trgovine Loka so sodelovali tudi pionirji naše šole.

1970/71: MENJAVA UČITELJEV – Zamenjali so se učitelji. Franc Pintar postane in ostane vodja podružnične šole vse do leta 1988. Vsi učenci so bili testirani za TBC, nekateri tudi poklicani na podrobnejši pregled in zdravljenje. Na streho šole so namestili snegobrane.

1971/72: VODOVOD – V kraju so s prostovoljnim delom zgradili nov vodovod, dokončan je bil septembra 1971.

1972/73: IZGRADNJA KANALIZACIJE – V šolo Sovodenj so se prešolali nekateri učenci iz šole Stara Oselica. Učitelji so se pogosto izobraževali za t.i. novo matematiko. Pristopili so k gradnji kanalizacije. Na novo je napravljen tudi odcep vodovoda med glavnim vodom in šolsko stavbo.

1973/74: Zaradi kanalizacije razrito dvorišče so učenci večinoma sami poravnali. S pomočjo mladinske organizacije je bila postavljena žična ograja na spodnjem koncu igrišča.

1974/75: RAZMIŠLJANJA O CELODNEVNI ŠOLI – Na dvorišču so  postavili nova koša za košarko. Začeli so razmišljati o t.i. celodnevni šoli, zato so bile izvršene razne meritve in priprave načrtov za popravilo šole.

1975/76: NAČRTI ZA ADAPTACIJO ŠOLE – Vršili so se sestanki o uvedbi celodnevne šole. Naredili so načrte za adaptacijo šolskega poslopja. Zaradi visokega snega, 1,5 do 2 m, dva dni ni bilo pouka. Med počitnicami so začeli s prenovo.

1976/77: CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA – Na prvi dan šolskega leta je v zadružnem domu s starši potekal sestanek, kjer so se domenili o organizaciji pouka v času adaptacije šole. Učenci so se  s posebnim avtobusom vozili v šolo v Gorenjo vas. Šola je bila temeljito prenovljena: nova električna in vodovodna napeljava, sanitarije, nameščeni parketni podi, centralno ogrevanje, prenovljeni kuhinja in garderoba. Kupili so tudi novo opremo za učilnice, kuhinjo ter garderobo. Otvoritev prenovljene šole je bila 12. marca. Celodnevni pouk se je pričel 13. aprila. Učenci so prihajali v šolo ob 7.30 uri in odhajali ob 14. uri. V šoli je bilo organizirano tudi kosilo. Na šoli sta poučevala dva učitelja, pomagali pa so še sodelavci z matične šole. Poleg pouka so potekali še samostojno učenje, literarni, šahovski, tehnični in čipkarski krožek.

1977/78: ASFALTIRANO ŠOLSKO IGRIŠČE – Potekal je t.i. celodnevni pouk in to v 2 oddelkih ter s tremi učitelji. Del programa male šole so izvajali jeseni, del pomladi. Iz Hobovš se je z rednim avtobusom vozilo 5 učencev. Pozimi se je smučarskega tečaja udeležilo 12 učencev, šole v naravi v Puntiželi pa osem četrtošolcev. Jeseni je bilo asfaltirano šolsko igrišče.

1978/79: INTERESNE DEJAVNOSTI – Dva oddelka in trije učitelji v COŠ, vsak učenec je sodeloval pri pevskem zboru in še dveh krožkih. Učenci so obiskovali kolesarski tečaj in opravili izpit za vožnjo s kolesom.

1979/80: PLANINSKA ŠOLA – Prvi športni dan je potekal pod geslom Nič nas ne sme presenetiti. Učenci so sodelovali na Veselem toboganu v Gorenji vasi. Na šoli je bila organizirana planinska šola. V pomladanskem času so okrog igrišča postavili aluminijasto mrežo.

1980/81: PIONIRSKA HRANILNICA – Z delom je začela pionirska hranilnica. Vpeljali so akcijo za čiste zobe.

1981/82: OBRAMBNI DAN – Na športni dan oz. t.i. obrambni dan je gasilska enota iz Škofje Loke je prikazala reševanje iz šole s pomočjo gasilskega prta.

1982/83: POTUJOČI VRTEC – Poleg pouka so imeli še pevski zbor, oblikovalni, modelarski, čipkarski, literarni krožek, kolesarski tečaj, pionirsko hranilnico in planinsko šolo. Z delom je začel t.i. potujoči vrtec.  Dobili so barvni televizor.

1983/84: DNEVI DEJAVNOSTI – Na novo so uvedli naravoslovne, kulturne dni in delovne akcije.

1984/85: NAGRADNO POTOVANJE Z VLKOM – Na natečaju Slovenskih železnic za likovno in literarno ustvarjanje so si učenci prislužili potovanje z vlakom do Kopra in nazaj.

1985/86: NOVA STOJALA ZA KOŠE – Na igrišču so postavili nova stojala za koše.

1986/87: VISOK SNEG – Sredi januarja so bile obilne snežne padavine, zato en dan ni bilo pouka.

1987/88: PLANINSKO TURISTIČNE EKSKURZIJE – Z delovanjem je prenehala planinska šola. Ob dnevu republike je potekala proslava v prenovljeni kulturni dvorani. Poleg predstav KUD-a so v dvorani zaigrali igro Kdo je napravil Vidku srajčico tudi učenci. Pomladi smo se z učenci in starši odpravili na prvo celodnevno planinsko-turistično ekskurzijo na Nanos. Vsako naslednje leto smo spoznavali nove kraje in hribe po Sloveniji in ta tradicija še kar traja.

1988/89: SPET POLDNEVNA ŠOLA – Na reorganizacijo celodnevne šole v poldnevno so se po 11-ih letih morali privaditi učenci, starši in učitelji. Z delom je prenehala pionirska hranilnica. Likovna dela učencev smo začeli razstavljati v jedilnici Jelovice. Ob igrišču smo zamenjali 17 metrov žične ograje. Zasadili smo macesne, smreke, breze in okrasno grmičevje.

1989/90: ZADNJI PIONIRJI, MENJAVA KRITINE – Cicibani prvošolci so bili zadnjič sprejeti v pionirsko organizacijo. Zamenjali so strešno kritino.

1990/91: DODATNI POUK, ANGLEŠČINA, KOMBI PREVOZ – Prvič je bil v vsak oddelek uveden dodatni pouk. Četrtošolci so na urnik dobili angleščino. Učenci so, tako kot vsa leta doslej, sodelovali na vseh prireditvah v kraju. Kombi je pomladi pričel voziti otroke iz Podjelovega Brda. Besedi gospod in gospa sta zamenjali tovariša in tovarišico. Bili smo prvi gostitelji srečanja podružničnih šol Lučine, Javorje, Leskovica, Sovodenj.

1991/92: POMLADNI POZDRAV, MIKLAVŽ – Pomladni pozdrav, posvečen prihodu pomladi in materinskemu dnevu, je postal tradicionalen. Pepel iz centralne peči so odvažali za zimsko posipanje asfaltiranih cest. Za zbor krajanov so učenci zbrali različno embalažo in odpadke, ob katerih je poznavalec krajanom pojasnil procese sortiranja (odlaganja v kontejnerje) oziroma uničevanja doma – možnost kurjenja določenih materialov brez stranskih učinkov. Decembra je otroke v dvorani prvič obdaril Miklavž.

1992/93: OPISNO OCENJEVANJE, FOTOKOPIRNI STROJ – Prvošolci so bili prvič opisno ocenjeni. Januarja smo dobili prvi rabljen fotokopirni stroj.

1993/94: NOVA OKNA V UČILNICAH, KADROVSKE MENJAVE – V učilnicah so namestili suhomontažna okna. Na pobudo krajanov se je v šolo na Sovodenj vrnil učitelj Franci Pintar. Asfaltirali so tudi del igrišča ob šoli.

1994/95: NOVA OKNA – Tik pred začetkom šolskega leta so menjali še nekatera okna na S in J strani šole.

1995/96: OGREVANJE NA KURILNO OLJE,  VAŠKA KNJIŽNICA – Dan pred prvo zapadlim snegom je v kurilnici začela delovati peč na kurilno olje. Tako se od 12. decembra dalje iz visokega dimnika šole ni več valil gost dim po kurjenju premoga. Na igrišču so namestili novi deski za koša. V pritličju šole so namestili omare in z delom je pričela vaška knjižnica.

1996/97: PRVI RAČUNALNIK – Po jesenskih počitnicah se je pričel organiziran prevoz otrok s kombijem iz Podjelovega Brda, Javorjevega Dola in Cerkljanskega Vrha. Dobili smo prvi rabljen in malo kasneje še nov računalnik. Obnovili so parket v šolskih prostorih.

1997/98: KOZOLCI, ŽLEBOVI – Z delom je pričel turistični krožek. Učenci so obiskali, raziskali in fotografirali 183 kozolcev v KS Sovodenj. Zamenjali so dotrajane žlebove na strehi šole.

1998/99: ŠOLSKI OKOLIŠI, NAČRT ZA PRIZIDEK – Januarja je potekalo urejanje šolskih okolišev med centralno in podružnično šolo Sovodenj ter evidentiranje družin iz drugih občin: Idrija, Cerkno in Žiri, katerih otroci se ali se bodo šolali na PŠ Sovodenj. Arhitektka je ponudila tri variante preureditve šole, sprejeta je bila šele četrta varianta – prizidek. 1. avgusta 1999 smo začeli z ločenim zbiranjem odpadkov.

1999/00: PRIPRAVE NA DEVETLETKO, VARSTVO VOZAČEV – Zaradi večjega števila učencev, ki so bili v šoli že pred sedmo, smo začeli uvajati jutranje varstvo vozačev. Potekali so sestanki s starši otrok, ki naj bi se jeseni vključili v prvi razred devetletke.

2000/01: PREDNOVOLETNE DELAVNICE – Skupaj z nekaterimi starši smo prvič ustvarjali na prednovoletnih delavnicah. Na slovesnem zaključku šolskega leta je bilo zbranih 130 oseb. Učenci turističnega krožka so raziskovali osovnike in klepišča in se prvič udeležili regijskega festivala Turizmu pomaga lastna glava, v Žirovnici.

2001/02: DEVETLETKA, INTERNET, DRŽAVNI PRVAK – Prvič so v šolske klopi sedli mlajši otroci, ki so se stiskali v majhni učilnici. Dobili smo dostop do interneta. Varstvo vozačev je bilo organizirano zjutraj in opoldne. Učenec Rok Rupnik je postal državni prvak v znanju iz Vesele šole. Voda iz javnega vodovoda ni bila pitna.

2002/03: GRADNJA PRIZIDKA, PRVI VPIS OTROK V VRTEC, OPOREČNA VODA – Zaradi gradnje prizidka smo se morali privaditi hrupu na gradbišču in v stavbi. Kombijem je začel voziti še v Staro Oselico. Mlajši otroci so bili zadnjič vključeni v potujoči vrtec. Učenci turističnega podmladka so raziskovali šestero kiparjev Zajcev. Prvi razpis za sprejem otrok v kombinirani oddelek vrtca Sovodenj je bil uradno objavljen točno 1. aprila, a vseeno resničen. Prizidek in tudi stara stavba sta šele proti koncu počitnic začela kazati prenovljeno podobo.

2003/04: OTVORITEV PRIZIDKA – 1. septembra so starši prvič pripeljali v kombinirani oddelek vrtca 19 otrok, starih od enega do pet let in pol. Zaposlile so se nove delavke. Razširili so igrišče, obnovili asfaltno prevleko in namestili višjo žično ograjo. Otvoritev prizidka je bila 20. septembra. Ker voda brez prekuhavanja ni bila pitna, smo postavili vodni bar. Učenci turističnega podmladka so za turistični festival raziskovali delo in povezovanje med društvi v kraju.

2004/05: OPB, ZADNJI RAZRED OSEMLETKE – To leto smo prvič uvedli oddelek podaljšanega bivanja. Navoz in dodatno zemljo za širitev ravnice za vrtčevsko igrišče smo sponzorirali z vstopnino Pomladnega pozdrava. V šolskih klopeh so sedeli zadnji učenci 4. razreda osemletke. Učenci turističnega podmladka so se s predstavitvijo stare rapalske meje in z igrico Mica na konfinu uspešno predstavili na regijskem in državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Govorilo se je, da bo občina odkupila parcelo ob šolskem sadovnjaku in zgradila vaško igrišče.

2005/06: PETI RAZRED DEVETLETKE, OTROŠKO IGRIŠČE – Na šoli so ostali enako stari učenci kot prej v osemletki, le da so sedaj najstarejši v petem razredu. Ob vrtcu smo v jesenskem času le uspeli urediti igrišče in zanj pridobili ustrezen certifikat. Že tretje leto je oddelek vrtca poln! Učenci turističnega podmladka so si z idejo o kmečkega turizma prislužili srebrno priznanje na regijskem festivalu Turizmu pomaga lastna glava.

2006/07: PRIZNANJE ŠOLI – V akciji TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna, je podružnična šola za leto 2006 prejela priznanje GTZ, v kategoriji manjših šol za najbolj urejeno šolo, zgrajeno pred letom 1980. Učenke dramskega krožka so sodelovale na predstavitvi knjige Moj kraj skozi čas. Turistični podmladek je S turizmom gradil mostove in prislužil srebrno priznanje.

2007/08: VSI ODDELKI SPET V ŠOLSKI STAVBI – V vrtcu se je oblikovala še ena skupina otrok in kombinirani oddelek 1. in 2. razreda se je moral umakniti. Pri stiku stare šole in prizidka je zaznati vedno večje razpoke.

2008/09: V ZNAMENJU VODE IN OBLETNIC – Ekološko zavedanje o pomenu vode in z njo povezanimi dejavnostmi ter idejami zanje skozi oči učencev (toplice pod Blegošem), se je izrazilo na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Stisko s šolskim prostorom smo lažje prenašali, saj so …. začeli urejati mansardo prizidka. … maja smo že selili oddelek 1. in 2. razreda v zelo lepo učilnico. 6. junija smo slovesno zaznamovali 70 let šolske stavbe, 187 let šolstva v teh krajih in otvorili novo učilnico v prizidku.

2009/10 – PRVO LETO EKO ŠOLE, POHOD TREH GENERACIJ OB RAPALSKI MEJI, ZLATO ZA MEDI-BUS: Otroci v vrtcu so bili vključeni v dve polni kombinirani skupini. Vozili so jih še od drugod, ne samo iz KS Sovodenj. V samostojnem in dveh kombiniranih oddelkih je bilo po 12 učencev, skupaj 36. Zaradi nove učilnice v mansardi je učni proces spet potekal nemoteno. Uradno smo se vključili v projekt ekošole. Svet staršev šole Sovodenj je poskušal vplivati na varnost prometa v vasi Sovodenj. Nekaj predlogov so avgusta 2010 upoštevali, narisali še en prehod za pešce ter položili tri hitrostne ovire na vpadnici in v centru vasi. Vsi učenci so sodelovali v raziskovalni nalogi Turizmu pomaga lastna glava, z naslovom Moj kraj, moj ponos in z delovnim podnaslovom Čebelice, kdo vas ne bi imel rad. Komisija je podelila srebrno priznanje, obiskovalci pa zlato za domiselno razstavo t. i. medi-busa. V sklopu eko dejavnosti smo skupaj s člani TD Sovodenj izpeljali prvi pohod treh generacij ob rapalski meji po Podosojnški grapi do Nove Oselice. Med sto štiridesetimi udeleženci je bila najmlajša stara sedem mesecev, najstarejši pa dvainosemdeset let. Ob koncu šolskega leta smo skupaj s starši obiskali Trebnje z okolico in se povzpeli na Vrhtrebnje do petnajstega poldnevnika. Dobili smo novo interaktivno tablo. Sredi avgusta so postavili drugi del požarnih stopnic do mansarde prizidka.

2010/11 – ZELENA EKO ZASTAVA, KVIZ – DRUŽABNA IGRA S KOCKO: Avgusta 2010 je sovodenjsko šolo obiskal učiteljski kolektiv šole Ivana Tavčarja. Popeljale smo jih po zaselkih, od koder prihajajo učenci na podružnično in matično šolo, seznanili smo jih z rapalsko mejo in TPLG projektom o čebelarjenju v naših krajih. Avgusta 2011 pa so se v šoli na Sovodnju in okolici mudili tudi tehnični delavci matične šole. V vrtcu sta delovala dva polna kombinirana oddelka, v šoli pa dva kombinirana in en samostojen oddelek, kamor je bilo vključenih 40 učencev. Število otrok je preseglo vse normative tudi v oddelku PB, zato sta v najbolj obremenjenih urah delovala dva oddelka, prej in pozneje le eden. Zamenjali so osem novih notranjih vrat, od teh tri protipožarna v nadstropjih na stopnišču šole. Na dan obiska predstave v Lutkovnem gledališču smo si ogledali še Slovenski šolski muzej in se udeležili ure pouka izpred sto let. Tradicionalnih prednovoletnih delavnic se je udeležilo veliko število staršev, saj so potekale na delovno soboto. Odšli smo na drugi pohod treh generacij ob rapalski meji, tokrat do glavnega mejnika št. 38, ki stoji na vrhu Javorjevega Dola, na meji z Mrzlim Vrhom. Dogajanju na poti je sledilo 117 pohodnikov. Ob koncu šolskega leta smo skupaj s starši obiskali Bobovška jezera in mesto Tržič. Na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, s podnaslovom Imejmo se fajn, doživite naš kraj, in našim delovnim naslovom Doživite naš kraj še malo drugače, smo izdelali in predstavili kviz družabno igro s kocko, ki bi bila lahko kot turistični spominek našega kraja, ko bo (nekoč) tovarniško izdelana. Prislužili smo si srebrno priznanje. Maja 2011 je podjetje Tigrad v dotedanjem šolskem sadovnjaku začelo z deli za novo športno igrišče Sovodenj. Poleti so v mansardi nastajale nove razpoke, na stopnišču in ob stičišču starega in novega dela stavb so se razširile. Na šolsko stavbo in žlebove vrtca so namestili točkovnike, čeprav sprva uradnih meritev niso opravljali, ker niso bile finančno podprte. Je pa merilec neuradno priznal, da se premika po milimetrih. Glede merjenja so se bolj posvečali brežini pod Šegovo hišo. S šolskega igrišča so odstranili koša za košarko in asfaltno površino porisali s črtami za parkirišče. Mimo transformatorske postaje in pod šolskim igriščem so naredili in asfaltirali vozno cesto, prvotno načrtovano kot ožjo pešpot. Češnje ob šolskem igrišču so to leto obrodile debele in sladke sadeže kot še nikoli doslej. To in mnogo besed njim v bran jih je tedaj ohranilo pri življenju, sicer bi bil tam sivi asfalt in par parkirnih mest. Ob cesti pod šolo proti bližnjici, ki vodi mimo “Kovača”, so razširili cestno površino in na tistem delu je nastala varnejša pešpot za učence. 

2011/12 – ZLATO PRIZNANJE ZA TURISTIČNO NALOGO, URADNO MERJENJE RAZPOK: Iz dveh učilnic smo odstranili 35 let stare omare in jih nadomestili z novimi. Za natečaj eko-paket smo iz koščkov tetrapak embalaže izdelali tri mozaike. Eko palček je potoval na razstavo v Ljubljano, potem še v Zagreb in v Beograd. Za turistični festival Turizmu pomaga lastna glava, z naslovom Všeč mi je in našim podnaslovom Všeč mi je, pridruži se, smo izdelali program druženja na jesenskem športnem dnevu oziroma srečanju petih podružničnih šol, katerih gostitelji smo potem bili. V Kranju smo si prislužili zlato priznanje in se zato udeležili še predstavitve v Mariboru. Prvič smo obiskali Mlinše pri Zagorju in z dramatizacijo Noter taki, ven junaki sodelovali na Srečanju dramskih skupin podružničnih šol Slovenije. V stene in čez razpoke so namestili merilnike ter začeli z uradnim (plačljivim) merjenjem povečevanja razpok in ugotavljanjem smeri premikov prizidka. 22. septembra je imelo Športno igrišče Sovodenj tehnični prevzem, na mrzlo soboto, 12. novembra 2011 pa uradno otvoritev s kulturnim programom, kjer so sodelovali tudi učenci.

2012/13 – GOSTITELJI ŠE PETIH PODRUŽNIČNIH ŠOL, RAZPOKE, PLAZ, SELITEV V STARO ŠOLSKO STAVBO: Vpis številčnejših generacij otrok v prvi razred v zadnjih letih je pripomogel k občutnemu dvigu števila učencev na šoli. Pouk jih je obiskovalo 49. Na športnem dnevu smo gostili 145 učencev in delavcev s podružničnih šol Lučine, Javorje, Ledine, Šentjošt in Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Peljali smo jih po “Podosojnški” grapi, ob rapalski meji, jo predstavili in ob mejniku 36/I zaigrali Mico na konfinu. 5. novembra 2012 je narava v bregu pod prizidkom dokazala, da je človek nikoli ne sme podcenjevati in spregledati. Več dni je močno deževalo, tistega dne smo bili brez elektrike in posledično brez ogrevanja, od srede dopoldneva še brez pitne vode. Premikanje leta 2011 nasutega materiala za cesto do športnega igrišča je pretrgalo vodovodno napeljavo, cesta se je prelomila, del pobočja se je pogreznilo vase, navzdol je povleklo vodovodni jašek, spodaj sprožilo prvi plaz in zasulo cesto v Podosojnce. V naslednjih dneh in tednih, drugič največ 30. novembra, se je zemljina še trgala in polzela na spodnjo cesto. Po bregu, vse do šolskih gugalnic in robnikov, ob in do sredine šolskega igrišča, so nastajale in se širile razpoke. Asfalt ob stavbi se je pogrezal. Teden pred pilotiranjem so vodovodne cevi položili po novi trasi ob cesti od Šega do centra vasi. V tednu okrog Miklavža so domači izvajalci požagali vse tri češnje ob šolskem igrišču. Skopali so dvajset metrov dolg jašek, vanj cikcak na meter razdalje zapičili dvajset šestmetrskih pilotov (železniških tirnic), vodoravno v nadstropju položili dve armaturni mreži in zalili z betonom. Še istega dne so zasuli z zemljo, tik pred obilnejšim sneženjem. Še en tak utrjevalni pas s štiridesetimi piloti so kasneje naredili pod prizidkom, da bi zaustavili odmikanje, nagibanje in posedanje le-tega. Strokovnjaki so izvrtali tri vrtine. Ob robu šolskega igrišča je globoka 16 m, na sredi igrišča 17 m, pod prizidkom pa 16 m. Meritve so pokazale, da se premikajo zemeljske plasti 12 metrov globoko. Beležili smo izdatnejše odmike prizidka od starega dela šole in širjenje razpok. Kombiniran oddelek 1. in 2. razreda se je moral 24. januarja izseliti iz mansarde v 2. nadstropje stare šole, tri dni kasneje pa v pritličje šole še oba oddelka vrtca. Samo v času vikenda so različni mojstri s kanuf steno razdelili veliko učilnico na dva dela in uredili e elektriko, vodo, previjalni mizi… Po mnenju stroke prizidek v primeru potresa ni bil več zanesljiv. Šolsko delo je dokaj uspešno teklo v okrnjenem gibanju, z veliko potrpežljivosti in strpnosti vseh. V šolo in vrtec so vsi vstopali s ceste, učenci so imeli garderobo kar na stopnišču, pred učilnico ali v njej. Na turističnem festivalu so učenci dosegli tri zlata priznanja. Bili smo gostitelji še petih podružničnih šol. Peljali smo jih na pohod z dogajanjem ob rapalski meji. Šolsko leto smo zaključili s celodnevno ekskurzijo s starši v Pivko (nagradni ogled Muzeja novejše vojaške zgodovine in podmornice), Hrastovlje in na hrib Lačna. Od 2. avgusta dalje so gradbinci izvrtali vrtine okrog dveh tretjin prizidka pod kotom 30⁰ za 22 m dolge cevi, kamor so vbrizgali posebno maso in tako utrjevali teren, temelje oz. podnožje stavbe. V pritličju in prvem nadstropju zahodnega dela šolske stavbe so vrtali stene in tisti del protipotresno utrdili z vezanjem s kovinskimi palicami.

2013/14 – SANACIJA PRIZIDKA, UČENCI IN GASILCI V STANOVANJU, ŽLED: Šolo je obiskovalo 46 učencev od 1. do 5. razreda. Z oddelkom 1. in 2. razreda smo se za čas od 1. 9. 2013 do vključno 10. 2. 2014 vselili v zadosti veliko izpraznjeno stanovanje ob šoli. Najbolj smo pogrešali telovadnico, a glede na primerno vreme smo veliko ur športne vzgoje preživeli zunaj. V prizidku so sanirali nekaj sten, predvsem spoj s starim delom šole, steber v prizidku, stopnišče v mansardo, položili ploščice, zamenjali ali popravili nekaj oken in vrat… Brežino pod prizidkom in starim šolskim igriščem so utrdili z 28 jetgrountingi, navpičnimi betonskimi stebri z armaturo do globine okrog 16 m, premera 1 m, kar se je dogajalo vse do 11. oktobra. Kasneje so poravnali in na novo uredili še tlak v telovadnici. Ob pojavu žleda, 1. 2. 2014, sta bila šola in vrtec en teden zaprta. 10. 2. 2014 smo se spet vrnili v saniran prizidek. Le dan po izselitvi učencev iz prostorov stanovanja, so se vanj vselili poklicni in prostovoljni gasilci s Poljske, ki so pripeljali in oskrbovali agregate in tudi drugače pomagali pri odpravljanju posledic Žleda. Turistični festival Na zabavo v naravo – Kjer skrivnostne so stezice, je prinesel dve zlati priznanji. Preko šolskega leta je bila večkrat oporečna tudi voda in jo je bilo treba prekuhavati.

2014/15 – TRI GREDICE ŠOLSKEGA VRTA, NEUREJENA OKOLICA: K pouku je prihajalo 44 učencev, polna sta bila tudi oba oddelka vrtca. Na ureditev je čakalo še staro šolsko in zeleno vrtčevsko igrišče. Šolsko leto je teklo precej mirno in z zagotovili po meritvah, da stavba stoji pri miru. Na srečanje podružničnih šol smo šli v Javorje in na Stari vrh. Učenci dramskega krožka so z Izgubljeno snežinko nastopali na Vrhu Svetih Treh Kraljev, na Srečanju gledaliških skupin PŠ Slovenije. Naši učenci so z različnimi točkami programa nastopali še na številnih dogodkih v domači kulturni dvorani, na pohodih ob rapalski meji, v Gorenji vasi ob okrogli mizi na temo 100-letnice podpisa Londonskega sporazuma, v Kranju, Mariboru, Novi Oselici, šoli. S turističnega festivala smo prinesli dve zlati priznanji. Šolski vrt je začel dobivati pravo obliko, ko sta hišnika okoli treh gredic umerila stare tramove. Kuharici pa so naložili še nove administrativne naloge v zvezi s hrano idr.

2015/16 – ČISTILNA NAPRAVA, ASFALT: Šolo je obiskovalo 47 učencev od 1. do 5. razreda, polna sta bila tudi oba oddelka vrtca. Na športnem dnevu srečanja bližnjih podružničnih šol smo se povzpeli na stolp meteorološkega radarja na Pasji ravni. Zelo uspešno je potekal pohod z učenci in starši v Tamar in ob skakalnici velikanki do odskočne mize. Na Srečanju gledaliških skupin PŠ Slovenije smo bili četrtič, tudi tokrat na Vrhu Svetih Treh Kraljev, z igrano-glasbeno predstavo Zlata roža. Posebno doživetje sta bili turistični tržnici v Kranju in Mariboru, kar potrjujejo tri zlata priznanja. Po nalogi Na kolo, da nam dolgčas ne bo, smo izpeljali še družinsko kolesarjenje s Kladja (Podlanišča) do koče na Ermanovcu. Med starim igriščem ob šoli in dovozno potjo do Športnega igrišča Sovodenj so vgradili novo malo čistilno napravo za šolo in vrtec. Ob šoli so položili novo asfaltno prevleko in narisali črte. Asfaltirali so še dovoz do gospodarskega vhoda v šolsko kuhinjo. Poravnali, zasejali in prvič pokosili so tudi sanirano veliko brežino. Na urejeno vrtčevsko igrišče so postavili nova igrala, kar je spet pripomoglo k urejenemu izgledu šolske okolice.

2016/17 – VPETOST ŠOLE V KRAJ, SREBRNO PRIZNANJE ZA POTUJEM IN RAZISKUJEM: Šolo je obiskovalo 49 učencev od 1. do 5. razreda (23 deklic in 26 dečkov.) To leto je bil 1. razred samostojen, ker bi bil v kombinaciji z 2. razredom en učenec čez normativ, s čimer pa se Ministrstvo ni strinjalo. Učenci so lahko svoje interese zadovoljili v interesnih dejavnostih, ki so pokrivale različna področja: šport, gledališče, glasbo, ples, jezik, v jesenskem in pomladnem času v okviru JV oz. OPB občasno tudi vrtnarjenje in klekljanje. Športnega dne s srečanjem učencev in delavcev smo se udeležili s sedmih podružničnih šol in se povzpeli na Lavrovec. V bližnji okolici domače PŠ smo šli vsi na pohod po poti Potujem in raziskujem. Skupaj s starši smo obiskali sotesko in naravni most Krčnik ter nekaj vasi v Brdih. Na Vrhu Svetih Treh Kraljev smo gledali pet krajših predstav na Srečanju gledaliških skupin podružničnih šol Slovenije, med njimi tudi predstavo Mili išče prijatelje, v izvedbi učencev naše dramske skupine. Učenci vseh razredov so si ogledali turistične stojnice in razstave 12 gorenjskih šol na turistični tržnici v Kranju in tiskarno Gorenjskega tiska. Naši učenci radi nastopajo na različnih šolskih, krajevnih, društvenih prireditvah ali izven (v občini, regiji). Tudi na ta način je podružnična šola močno vpeta in povezana z dogajanjem ožjega okolja, npr. krajevne skupnosti Sovodenj, pa tudi širše. To se mi zdi, kot vodji PŠ, zelo pomembno zaradi pripadnosti kraju zdaj in ko bodo odrasli. Nastopajo zato, ker želijo, ker radi dodajo delček mladostniške svežine. Ob podpori staršev, ki so pogosto prevozniki in posameznih učiteljic, ki jih na dogodkih spremljamo, so take aktivnosti mogoče, predvsem ob sobotah, nedeljah ali med tednom popoldne. Kjer in kadar sta podpora in pripravljenost z vseh treh strani (starši-učenci-učiteljice), je priložnosti obilo. Delež zaslug si na ta način pripisujemo tudi pri potrjevanju OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas kot Kulturna šola in kot Športna šola. Pri kulturnih nastopih je to leto 14 alinej. Preko pohodniške poti z naslovom Potujem in raziskujem smo za mlade obiskovalce načrtovali doživetja, ki razkrivajo zanimivosti o našem kraju in naravi. Učenci so bili v vlogi vodičev. S tako turistično nalogo so se predstavili na turistični tržnici v Kranju. Prejeli smo srebrno priznanje. Na tak pravi pohod smo odpeljali učence planinskega krožka sosednje šole.

 

Povzela Milka Burnik, vodja PŠ Sovodenj